Julian Bohan
Cankarjeva ulica 12 - 2250 Ptuj - Slovenia
Upam, da bo ta prispevek v pomoč v prihodnjih sodelovanjih
OLAF-a in Republike slovenije ter da to kratko poročilo ne bo, v primerih na katere se nanaša, še bolj zameglilo predstave o realnem stanju kar je v Sloveniji zelo pogost problem.
Kot v Sloveniji živeči govorec angleščine s širokim interdisciplinarnim razumevanjem in poznavanjem vseh vrst tehničnih žargonskih izrazov ter lokalnih gramatičnih problemov, sem bil najet s strani ljubljanske odvetnice in sodne prevajalke ge. Sarah Cooper, da lektoriram dokumente, med drugimi tudi iz OLAF-ovih primerov TEŠ6 in Vuser.
To delo bi po njenih izjavah sodeč naj bilo nujno. Povedal sem ji, da nisem registriran kot samostojni podjetnik ali kot d.o.o. in bi zato ona morala prevzeti nadzor nad slovensko zakonodajno situaciji, kar sem sklepal da kot vrhunska slovenska odvetnica z lahkoto zmore.
V enem izmed prvih e-mailov, ki mi je poslala, je pisalo, da bo ona plačnik za moje storitve. To bi torej lahko pomenilo, da sem zaposlen pri njenem podjetju, ali pa da lahko delam pod avtorsko pogodbo. Moja diskusija z odvetnico o tem ni vodila nikamor, saj me je postavljala v položaj v katerem sem jaz izpadel kot razgrajač, ker me je zanimalo v katero od teh dveh kategorij zdaj dejansko spadam.
Ker sem bil in ostajam v resnih finančnih težavah, sem nadaljeval z delom, noč in dan, prebral sem do 80 strani na dan zaradi njenih zelo zahtevnih in kratkih rokov. Tega ne omenjam, ker me moti nočno delo, temveč zgolj za dejanski opis pogojev dela pod go. Cooper.
Ker je bila ga. Cooper zelo zaposlena z težkimi EU primeri, predvsem s primerom TEŠ6, ni bila sposobna aktivno sodelovati v najinih pogovorih in sem sklenil počakati na mirnejšo obdobje, da bi obravnala vse uradnosti.
Medtem je ga. Cooper trdila, da je zelo zadovoljna z rezultati mojega dela in mi zagotovila nadaljnje delo podobne narave, in jaz sem bil glede tega precej entuzijastičen.
Ko sem kasneje znova poskušal izvedeti če sem zaposlen neposredno pri njenem podjetju ali pod avtorsko pogodbo, mi je zatrdila, da se njej to ne zdi lukrativno.
Torej po njenem bi bilo za finačno stanje obeh bolje če nadaljujema v neuradnem delovnem razmerju, t.i. delo na črno.
Prihodek, ki sem pri tem zaslužil je ponujal kratko trajno rešitev z dodatkom dolgotrajne izpostavljenosti.
Zaradi stanja v kakršnem sem bil, nisem imel druge izbire kot pa da nadaljujem, ob tem pa sem nadaljeval z predlaganji gi. Cooper, da bi lahko rešila to situacijo, ki je precej nezadovoljiva, s tem da bi podisala avtorsko pogodbo.
Ga. Cooper kot izgleda ne vidi ironije v uporabljanju neregistrirane delovne sile za lektoriranje njenih pomanjkljivo prevedenih dokumentih v službi KPK-ja in OLAF-a, dveh združb, ki se borita proti korupciji.
Glavno besedo pri urejanju dokumentov je vedno imela ga Cooper, zato ne prevzemam nikakršne odgovornosti za rezultate končnih izvodov dokumentov. To bi bila razlika med lektoriranjem in urejanjem besedil.
Vseeno, sodeč po vsej pomoči v splošnih primerih, ki jo je prejela ga. Cooper, kot so razni popravki in predlagane rešitve, izhajajoč iz besedil, ki sem jih prebiral, sem opazil izredno pomanjkanje v njeni izobraženosti na področjih kot je rudarstvo ipd. In tako sem sklepal, da zaradi mere dela, ki sem ga opravljal bi to že sodilo bolj v urejevalske vode, dodano k samemu letkoriranju.
Ker niso definirane v nobeni pogodbi, te razlike obstajajo le v abstraktnem. V vsakem primeru, v svojem delu stremim k temu, da bodo rezultati pravilni. Količina dela, ki ga je treba vložit, da so končni rezultati korektni, je odvisno od prvotni, ne lektoriranih dokumentov, oz. Stanja v katerem so le-ti.
Plača za obe deli se pa seveda zelo razlikuje; urejanje je lahko od 4 do 10 krat bolj plačano kot lektoriranje besedil. Z ozirom na to menim, da sem za gospo Cooper predstavljal pravo kupčijo, v pomoč njenemu delo za vas v prid civilizacije.
Upravna enota, v imenu Ministrstva za notranje zadeve občasno preverja dokaze o zmožnosti preživetja inozemskih prebivalcev Slovenije. A to je edini primer v katerem se država zanima za takšne zadeve.
Če je črni (ali realni) trg res tako vsakdanji, da še se delo v imenu vlade izvaja na črno, potem bi človek moral imeti pravico zahtevati plačilo za to delo od vladnih organizacij, brez da bi ob tem bi izpostavljen obtožbam, predvsem v primeru, ko se izvaja delo na črno za nekoga ki ravna v imenu KPK-ja.
Nikol nisem dobil denarja kot plačilo od ge. Cooper. Potem ko je zame plačala nekaj položnic, vse skupaj v vrednosti €1832.81, me je pahnila v še več dela. Pravtako nujnega, ki bi po normalni tarifi bilo plačano z 820 evri. Prostovoljno sem pristal na €750 saj mi je ga. Cooper ponudila 30 minut koristnih pravnih nasvetov. Za tem je ga. Cooper očitno pozabila kako se uprabljala funkcija za štetje besed v Word-u in postala zmedena gleda števila strani.
Trdila je, da to število ne more držati, saj po tem takem bi ona naj za prevajanje zaračunala manj, kot pa morala plačati za lektoriranje. To, če je res, bi bil njen problem. Meni je bilo obljubljenih 4 evre na uro. Ko je zapadel dogovorjeni rok za plačilo sem njenim številnim poskusom znižanja plačila odgovoril z svežimi števili besed in screenshot-i, ki so potrdili moje trditve. Nakar je prekinila vse komunikacije.
V tej zmedi, ki se vleče zdaj že mesece, je ona nadaljevala z njenimi pravnimi obveznostmi in izgleda da še vedno zelo zaposlen, čeprav je do zdaj že verjetno zamenjala dobro število lektorskih bralcev.
To je slika delovanja vrha ljubljanskega pravnega sistema. Opravil sem svoj delež poštenega dela, spreminjal sem računalniško-generirane kvazi-angleške tekste, ki mi jih je pošiljala ga. Cooper, v verodostojna besedila. Razliko prej in potem lahko vidite v priloženi zip datoteki. Ga. Cooper je za moje delo pobrala vse zasluge in plačila.
V jedru me je oropala njeno pomanjkanje organizacije. Končno je zbežala v neki nerodni zmedi, kot mačka presenečena v kesonu.
Sam popolnoma podpiram prozornost trga in vsako okolju koristno ravnanje iz kakršnih koli razlogov. V nos mi gre to, da se mi ti multi miljonski primeri OLAF-a lahko zahvaljuje za znanje angleščine in slovenskih problemov v komunikaciji.
Podatki v the dosjejih so tako razumljivi samo na podlagi kraj mojih intelektualnih vlaganj.
Ali bi se delavec moral počutiti ponosnega na opravljeno delo? Ali bi se moral obnašati drugače, osramočeno in zadržano. Ali bi se moral počutiti – kot se jaz – da so mu podtaknili? Naj dodam, da sem popolnoma razumevajoč z razlogi ge. Cooper, da si je želela prodreti skozi slovensko nekredibilno birokracijo.
Ampak, dejstvo da tako premožni ljudje silijo, partikularno emigrante, v delo na črno, meče zelo nepravično senco na status teh ljudi in njihove pravice so kratene. Na primer, včeraj sem doživel rahlo možgansko kap in ko je nevrologinja v bolnišnici izvedela, da nimam zdrastvenega zavarovanja je bila presenečena, skoraj šokirana.
Ga. Cooper je rekla, da bo plačevala vsak mesec. Za voljo primerjave, ona ima pisarne v Ljubljani, dolgoročne vladne prevajalske pogodbe in, kot izgleda, privatno in javno pravno delo.
Sem pesnik brez počenega groša, v kurjem mestu kjer je veliko bratrancev in sestričen ter ni delovnih mest primernih zame in tako tudi nimam nikakršnih rednih prihodkov. Ne morem si privoščiti čakati tako dolgo na takšne vsote kot je minimalna plača ali vrednost treh mescov socialne pomoči.
Z izkoriščanjem po tiho obsedeni ptujčani nočejo, da bi stanovalci kot sem jaz, ki imajo prvo ročno poznavanje angleščine, ne dobili priložnosti za pravno delo in eventuelno odšli.
Tisti ki na koncu ne morejo plačati, bodo izhgubili svoje domove, ti pa bodo prodani mrhovinarjem v vladnih dražbah.
Tako bodo čez čas tretje razredni strokovnjaki posedovali vse kar se posedovati da v Sloveniji.
Razen urejanja besedil, nisem vpleten z nobenimi od ljudi, podjetij ali organizacij, ki sem jih omenil.
Tukaj je seznam dela za katerega me je ga. Cooper najela, z datumi kdaj sem končana dela oddal. Pod vplivom mojih vmešavanj so pomeni, ki se nahajajo v teh dokumentih ukradeni.
Želim si, da bi lahko rekel da sem se naučil pomembno lekcijo iz tega, a bi se lagal, saj je tukaj očitno edino veljavno pravilo le to, da če ne sprejmeš svojega nizkotnega statusa delavca na črno in opraviš to v Yugo stilu, boš končal kot lačen brezdomec. Ker zavračam sodelovanje v marginalizaciji samega sebe bo to poročilo še dalje zmanjšalo mojo zaposljivost v Slovenosferi. Govorice se bodo vrstile.
Kar bi nekdo morda označil za koruptivno ravnanje ali ekonomsko izprijenost je v Sloveniji normalna vsakodnevna aktivnost. Morda s tem ni nič narobe, če bodo stvari še naprej tonile proti pogubi.
Ali se slovenske kazni za “delo na črno” nanašajo tudi na odvetnike? Ali se nanašajo na vladne agencije? Ali bo to vse skrčeno inoznačeno kot ksenofobija pod neko pravno krinko? S tveganjem nekaj žrtev bomo to izvedeli zdaj.
S spoštovanjem,
Julian Bohan 16 November 2012
April
Yachting 20pp 17
Vuser 53pp 43
Tax 17pp 13.5
90pp = 360
Maj
Numberplates 18pp
Part 00 T EN 4pp
Part 01 T EN 25pp
Part 02 T EN 21pp
Part 03 T EN 5pp
Mines Act 180pp + 45 weekend 145
waste decree (without the Slovenian bit) 68pp
366 pp = 1464
Junij
splosni program 12pp
pravilnik disasters 8pp
notification of concentration (with form text subtracted) 39pp
0237-001 tunnels 9pp
zakon o odpravi posledic naravnih nesrec PART 03 T EN (red bits only, Sarah says 25pp)
uredba o metodologiji za ocenjevanje škode PART 02 T EN (without tables) 54pp
Gorenja vas broadband 17pp
EU Pilot project, procurement Act 6pp
Odlocba procurement 19pp
Julij
Municipality response part 3 broadband 27pp
Legal opinion part 4 broadband 22pp